-
1 arm
I noun1) (the part of the body between the shoulder and the hand: He has broken both his arms.) roka2) (anything shaped like or similar to this: She sat on the arm of the chair.) naslonjalo (za roke)•- armful- armband
- armchair
- armpit
- arm-in-arm
- keep at arm's length
- with open arms II verb1) (to give weapons to (a person etc): to arm the police.) oborožiti2) (to prepare for battle, war etc: They armed for battle.) oborožiti se•- armed- arms
- be up in arms
- take up arms* * *I [a:m]nounzgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje; figuratively oblast; opora; močna vejato fly into s.o.'s s — vreči se komu v naročjeinfant in arms — dojenček, čisto majhen otrok, otročičekto keep ( —ali hold) s.o. at arm's length — varovati se koga, ne pustiti ga blizuII [a:m]noun(navadno plural) orožje, vojna oprema; vrsta orožja; vojaški poklic; grbshoulder arms! — puško na rame!up in arms — pod orožjem; figuratively hudo jezenIII [a:m]1.transitive verb2.intransitive verboborožiti se; oskrbeti sephysics to arm a magnet — nabiti magnet -
2 under
1. preposition1) (in or to a position lower than, or covered by: Your pencil is under the chair; Strange plants grow under the sea.) pod2) (less than, or lower in rank than: Children under five should not cross the street alone; You can do the job in under an hour.) manj kot3) (subject to the authority of: As a foreman, he has about fifty workers under him.) pod4) (used to express various states: The fort was under attack; The business improved under the new management; The matter is under consideration/discussion.) za časa; v2. adverb(in or to a lower position, rank etc: The swimmer surfaced and went under again; children aged seven and under.) niže; manj- under-* * *[ʌndə]1.prepositionpod; pod vodstvom, pod zaščito; pod vplivom (pritiskom); za časa, za vladanja, med; na osnovi, na temelju, v smislu, pounder one's belt figuratively v želodcuunder darkness — v temi, v zaščiti temeunder consideration — v proučevanju, v pretresanjuthe matter under discussion — zadeva, ki je v diskusijiunder hatches — v zaporu; propadel, mrtev; nautical pod palubounder pretence that... — pod pretvezo, da...ship under the sea nautical brez pomoči morju izpostavljena ladjaunder the rose figuratively zaupnoto be under a cloud figuratively biti v nemilosti; biti v denarni stiskithe total falls under what was expected — celotna vsota je ostala pod pričakovanjem;2.adverbspodaj; niže; manjto go under American podleči, propastithe sun is under — sonce je zašlo;3.adjectivespodnji; nižji; podrejenthe under dog colloquially pes (figuratively oseba), ki podleže v boju -
3 orožje
оружие, вооружение -
4 cover
1. verb1) (to put or spread something on, over or in front of: They covered (up) the body with a sheet; My shoes are covered in paint.) pokriti2) (to be enough to pay for: Will 10 dollars cover your expenses?) pokriti3) (to travel: We covered forty miles in one day.) prepotovati4) (to stretch over a length of time etc: His diary covered three years.) pokrivati5) (to protect: Are we covered by your car insurance?) zavarovati6) (to report on: I'm covering the race for the local newspaper.) poročati o čem7) (to point a gun at: I had him covered.) kriti2. noun1) (something which covers, especially a cloth over a table, bed etc: a table-cover; a bed-cover; They replaced the cover on the manhole.) prt; pregrinjalo; pokrov2) (something that gives protection or shelter: The soldiers took cover from the enemy gunfire; insurance cover.) kritje3) (something that hides: He escaped under cover of darkness.) zaščita•- coverage- covering
- cover-girl
- cover story
- cover-up* * *I [kʌvə]transitive verb( with) pokri(va)ti, zavarovati; obseči, obsegati; razprostreti, razprostirati (se); figuratively mrgoleti; skriti, skrivati; figuratively tajiti; ( from) braniti, (za)ščititi; izplačati, kriti stroške; obdelati; prepotovati, prehoditi; premagati; zadostovati; (z orožjem) meriti; oploditi (žrebec); American colloquially poročati za tisk; predvidevati; valitipray be covered — pustite, prosim, klobuk na glaviyour letter covers — po vašem pismu sodim, daII [kʌvə]nounpokrov; prevleka; plašč (na kolesu); odeja; ovitek, platnica; ( from pred) zatočišče, skrivališče, zaklonišče; brlog; goščava; pogrinjek; figuratively pretveza, krinka; kritje, zaščita; poročanje, poročilo v časopisuunder the cover of s.th. — pod pretvezo česato take cover — skriti se, iti v zavetje -
5 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati!
См. также в других словарях:
oróžje — a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóčka — e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèč — mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgrabíti — in zgrábiti im, in zgrábiti im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek; zgrabiti na kup; zgrabiti seno v ograbke 2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico; zgrabiti za vrv; zgrabiti z obema rokama;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika